19. Farmakogenetika

Izraz “farmakogenetika” opisuje preučevanje razlik med posamezniki pri odzivu na zdravila (učinkovitost ali neželene reakcije), ki so neposredna posledica razlik v zaporedjih DNK razlik v beljakovinskih zaporedjih, zgradbi ali izražanju genov, ki neposredno izhajajo iz takih razlik v DNK. Glavni namen farmakogenetike je pomoč pri predpisovanju zdravil bolnikom, ki jim bodo najbolj koristila in je zanje najmanj verjetno, da bodo doživeli neželene reakcije. čeprav je farmakogenetika trenutno še v predvsem raziskovalni fazi, pričakujemo njeno povečano uporabo v zdravstveni oskrbi in je zato treba dovolj zgodaj pripraviti ustrezne ukrepe za ta razvoj.Glej poročilo, poglavje 5.

Priporočilo 19
Da naj:

  • nacionalne zdravstvene oblasti bolj aktivno delujejo pri spodbujanju razvoja na
    področju farmakogenetike:
  • z zagotavljanjem posebnih spodbud, ki omogočajo razvoj farmakogenetskih
    testov ter povezanih zdravljenj, ki so klinično zaželena, a ne nujno tudi
    ekonomsko upravičena; in
  • s spodbujanjem možnosti sodelovanja med industrijo, bolniki in znanstveniki
    na tem področju.
  • se na ravni EU razvije ustrezno usklajeno pravno, regulatorno in zdravstveno
    politiko za razvoj farmakogenetike, z upoštevanjem raziskovanja, razvoja
    zdravljenja in klinične prakse.